| |
Petra Draškovič Photography
|
|
|
Domov
O avtorju
Galerija
Kontakt
Povezave
|
Vode
.JPG)
Kje je skrivnost te navidez tako preproste kemijske formule, kot je H2O, ki me vedno znova očara s svojo večzraznostjo? Morda je res, da v tistem kar je najpreprostejše, odseva najgloblja resnica. Resnica o življenju. Skrita v drobni kapljici, ki se razprši z večmetrskega slapa in pristane na tvojem nosu. Začutiš njen hlad, njeno svežino... in veš, da v njej odseva življenje tisočletij.
Ne glede na izvor imena, zame je vsaka reka skrivnost zase. Zdaj leno pokuka na dan, zdaj izbruhne v mogočnem slapu. Kapljice prehitevajo druga drugo, preskakujejo ostre, že nekoliko oblizane robove skal, tečejo, se podijo proti dolini.... Ni časa za ustavljanje, ne za pogledat levo ali desno... Je nenehen tok, neprestana igra, nenehno življenje. Življenje, od katerega je odvisno tudi naše življenje. Oh, voda... |
|
Jamski svet
.JPG)
Ni presenetljivo, da so ljudje radi ovijali jame v legende. Nekaj mističnega, skrivnostnega je v njih. Morda je to strah pred temo, pred neznanim ali zgolj pred tem, da je to nekje spodaj, pod zemljo? Lahko pa vidimo tudi drugo skrajnost mističnosti. Tisto, ki jo ustvarja tišina, ki te navda z občutkom mogočnosti, večnosti, a hkrati krhkosti, ko ti pogled prestreže, kako se drobna kapljica razbije v tisoče, milijone še drobnejših... Kapljica vode ustvarja večnost trenutka in ga beleži v za človeške razmere skoraj neminljivo lepoto.
Res, voda in kamen.... Združita se tako nedolžno in lepo, da tega niti ne opazimo. Drobne kapljice vode počasi, neopazno, a vztrajno pišejo zgodbo na papir, imenovan kamen. Nastaja poezija večnosti, lepote, enkratnosti.... |
|
| |
|
| |
Svet letenja
.JPG)
Je let in so sanje. Tiste, ki jih snujemo, ko zvečer ležemo v posteljo, ki jih predajamo pticam in verjamemo vanje. Verjemi v svoje drzne ptice sanj, skupaj z njimi prejadraj nebo. Naj te njihove peruti poneso tja, kjer se modrina neba stika z modrino morja. Tam si ti in veš, da je to popolnost, da ni ovir.
Pa vendarle življenje. Nenehen tok, nenehna igra. Igra vetra, sonca in ptičjega leta in modrine neba. Letiš. Čas se ustavi in trenutek se dotakne večnosti. Teža lastnega telesa izgine, zliješ se z avionom, z nebom, z vetrom in s prizori, ki se ti odpirajo kot blagoslov... |
|
| |
Barve jeseni
.JPG)
|
|
| |
Biseri
.JPG)
Najboljše in najlepše stvari na svetu ne moremo videti, niti se jih dotakniti.
Začutiti jih moramo s srcem.
(Helen Keller)
Takšne bisere sem odkrivala tekom svoje poti. Nisem jih našla pri draguljarju, pač pa med jutranjo roso, v kateri so se ogledovale marjetice, v čarobni meglici, ki me je objemala s svojimi zasanjanimi rokami, v letu ptice ali šepetu, ki se je ujel med zelenje... |
|
| |
Aljaska
.JPG)
Sliši se čarobno. Tako daleč. Hladno. Neznano. Morda divje… Nekaj od tega bo gotovo držalo. Da je daleč, ne morem zanikati. Po dobrih petindvajsetih urah poleta in prestopanja po raznih letališčih, me pričaka neznana pokrajina, o kateri sem doslej upala le sanjati, dokaj tople zmerne temperature, predvsem pa domačnost ljudi....
več o tem...
|
|
| |
Slovenija
.JPG)
To krpico zemlje, za katero vsi se niti ne vedo, da obstaja, imam preprosto rada. Tako pestra glede naravne pokrajine, raznolika glede arhitekture, nareččj, navad, hrane... da skoraj ne moreš kaj, da je ne bi vzljubil!
A vendarle, so kraji, kamor se lahko vračam vedno znova... Bila sem tam včeraj, danes in še jutri bom želela tja...
Je to Barje s svojo čarobnostjo, mističnostjo in iluzijami, ko se v megli izgubljam med polji, Ljubljanico in neštetimi drevesi... Samo srne so zunaj, spremlja me pesem ptic iz grmovja, pa svežina, ki je skrita v kapljici rose! O, vem zakaj Sonce vsako jutro vzideš! Zakaj tudi jaz hočem vsako jutro odkrivat čudež tega stvarstva!
So Sećoveljske soline, kjer prvi sončni žarki pobožajo morje ob spremljavi nežnih zvokov rumeno-nogih galebov. Mir je.. Nikogar ni... Samo jaz, sonce, voda, porušene kamnite hiše in galebi... Za trenutek se čas ustavi. Zdaj ni pomembno šteti sekunde, pomembno je biti tam in prisluhniti stvarstvu v rojevanju novega jutra. Nov začetek. Vsak dan je lahko nov začetek... in vsak dan je lahko čudež, če dovolšą, da tvoje srce to vidi.
In še je teh krajev, kamor rada zbežim pred divjim utripom vsakdana, kjer se potopim v naravo in kjer najdem svoj mir...
|
|
| |
|
|
| |
|
| |